Lansko leto smo v okviru popisa šakalov na Ljubljanskem barju 2009 na društvu Dinaricum prvič potrdili prisotnost teritorialnih šakalov v Sloveniji (Popis šakalov 2009). Zato smo se odločili, da popis ponovimo tudi letos. Sredi marca se nas je na Vrhniki zbralo kar 52 članov društva Dinaricum in gostov, nekaj tudi iz tujine. Tako veliko število prostovoljcev nam je omogočilo, da smo letos popisali celotno območje Ljubljanskega barja (lansko leto smo se omejili le na zahodni del).
Pri popisu smo uporabili metodo izzivanja oglašanja šakalov s pomočjo zvočnih posnetkov. Ta metoda se pogosto uporablja tudi pri popisih drugih vrst živali (npr. volkovih, sovah). Za šakale so jo v Evropi prvič uporabili v Grčiji, mi pa smo jo uspešno preizkusili tudi v Dalmaciji na Hrvaškem.
Rezultat letošnjega popisa je enak lanskoletnemu - zabeleženi dve teritorialni družini šakalov. Po vsej verjetnosti gre za isti družini, ki smo ju popisali že lani, saj smo njihov odziv zabeležili na istem območju (vzhodno od Vrhnike). To kaže, da v zadnjem letu ni prišlo do večjih populacijskih sprememb na tem območju in število šakalov na Ljubljanskem barju ostaja majhno.
Pri letošnjem popisu šakalov smo imeli srečo, da se nam je pridružil tudi dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, specialist za bioakustiko. S svojo opremo je uspel oglašanje ene izmed družin šakalov tudi posneti in po analizi na računalniku je ugotovil, da sta se oglašala dva šakala.
V društvu Dinaricum se še enkrat zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki ste pripomogli k še enemu uspešno izvedenemu popisu.
Zbrianje pred popisom. (foto: Dragana Stanojević)
Na splošno o šakalih:
Šakal (ali zlati šakal) je vrsta iz družine psov, ki je bila prvotno razširjena v jugovzhodni Evropi, Aziji in Afriki. V 20. stoletju se je začela širiti proti Srednji Evropi in se danes pojavlja do Italije, Avstrije in Slovaške. Glavni vzrok, ki je omogočil to širjenje, je bil najverjetneje močan upad števila volkov po Evropi, vključno s Slovenijo, ki je v 20. stoletju pripeljal do mnogih lokalnih iztrebljenj. V Sloveniji so se šakali prvič pojavili leta 1953. Poleg Ljubljanskega barja smo v okviru naših raziskav največ podatkov zabeležili na Primorskem in ob večjih rekah (Dravi, Savi, Muri). Po dosedanjih podatkih ne prihaja do resnejših konfliktov z ljudmi in tudi nimajo večjega vpliva na druge živalske vrste. To velja tudi za območja, kjer so pojavljajo v velikih gostotah (npr. Bolgarija, Madžarska, Grčija, Hrvaška). Glavni del njihove prehrane predstavljajo glodavci in drugi mali sesalci, žuželke, rastlinski plodovi in mrhovina. Večje sesalce plenijo le izjemoma (običajno le mladiče ali oslabele živali). Po uredbi iz leta 2004 je država šakala uvrstila med zavarovane živalske vrste.
Dodatne informacije o obnašanju šakalov: šakal - vedenje
in o pojavljanju v Sloveniji do leta 2008: šakali v SLO
Z zbiranjem podatkov o pojavljanju šakalov v Slovreniji bomo v okviru društva Dinaricum nadaljevali tudi v prihodnje. V kolikor bi kdorkoli opazil šakala, njihove sledi, ali slišal njihovo zavijanje, bi vas prosili, da informacije posredujete na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
